Kaj je termografija?

Termografijske naprave, ki jih pogosto imenujemo tudi infrardeče ali pa toplotne kamere (termokamere), so človekovo sposobnost zaznavanja svetlobe razširile iz vidnega v srednji in dolgovalovni infrardeči del spektra. Po delovanju in zgradbi so enake običajnim TV video kameram, imajo optiko, detektor IR sevanja, elektroniko za obdelavo signalov in zaslon za prikaz toplotne slike. Format slike ustreza TV standardom, (PAL, NTSC SECAM), od tod tudi ime »termovizija«. To ime je zaščitila švedska firma AGA, danes znana pod imenom FLIR Systems AB, ki je leta 1965 izdelala prvo termokamero za nevojaške uporabnike. Američani te naprave že od začetkov razvoja, ki se je pri njih začel v petdesetih letih, imenujejo FLIR, »ForwardLooking InfraRed«, medtem ko Evropejci pogosteje uporabljajo ime »Thermal Imager« ali »IR Camera«.

Termokamere so postale eno izmed najučinkovitejših diagnostičnih orodij na področju napovednega vzdrževanja. Z zaznavanjem in odkrivanjem za prosto oko često nevidnih temperaturnih anomalij, nam termografija omogoča hitro akcijo še preden pride v sistemih do dragih in morda tudi nevarnih okvar.

Na kratko lahko rečemo, da je termovizija optoelektronska tehnologija, ki v stvarnem času pretvarja toplotno sliko v vidno. Medtem ko je vidna slika predvsem rezultat razlik v reflektivnosti površin teles in je za njen nastanek nujno potrebna osvetlitev, bodisi z naravno ali z umetno svetlobo, je toplotna slika rezultat lastnega sevanja, ki ga določata temperatura ter emisivnost. Prav v tem pa tiči razlog za izredno razširjeno uporabo ter­mokamer na vseh področjih človekovega delovanja.

Nekaj primerov uporabe termokamere:

• Merjenje toplotnih izgub stavb, iskanje toplotnih mostov in vlažnih mest, ugotavljanje kvalitete izolacijskih materialov, itd.
• Proizvodnja in distribucija električne energije; pregledi in nadzorovanje generatorjev, napetostnih regulatorjev, relejev, transformatorjev, stikališč, toplotnih izmenjevalcev, hladilnih stolpov, visoko in nizkonapetostnih linij, kablov, itd.
• Proizvodnja in končna kontrola kvalitete vseh vrst gospodinjskih aparatov (hladilniki, štedilniki, televizorji, itd.).
• Proizvodnja v železarnah, v plavžih, vroče valjanje, itd.
• Proizvodnja gumarskih izdelkov, cementa, stekla, itd.
• Vzdrževanje energetske opreme.
• Nadzorovanje ležajev (pregrevanje, disipacija toplote, mazanje, itd.).
• Nedestruktivno testiranje raznih mehanizmov in izdelkov kot so osi, ulitki, odkovki, zvari.
• Pregledovanje tiskanih vezij.
• Merjenje in analiza mehanskih napetosti ki so posledica dinamičnih obremenitev (vibracije)
• Pregledovanje in nadzorovanje terena v pogojih zmanjšane vidljivosti. (noč, prah, dim, meglice )
• Odkrivanje začetnih požarov v rudnikih
• Zgodnje odkrivanje motenj in bolezni vegetacije
• Odkrivanje in merjenje stopnje določenega tipa onesnaženja okolice
• Daljinsko merjenje temperature
• Odkrivanje plitvo zakopanih in zazidanih objektov ter napeljav
• Iskanje preživelih v elementarnih nesrečah in v dimu gorečih stavb

Termokamere so postale eno izmed najučinkovitejših diagnostičnih orodij na področju napovednega vzdrževanja. Z zaznavanjem in odkrivanjem za prosto oko često nevidnih temperaturnih anomalij, nam termografija omogoča hitro akcijo še preden pride v sistemih do dragih in morda tudi nevarnih okvar.

Povzeto po tekstu Nika Tršana.

Termovizija hiše.

Termovizija strehe, kjer je vidno, da je potrebna popravila.

Slika prikazuje mokre predele stene in tal. Na teh mestih je temperatura relativno nižja.

Primer odkritja slabe izolacije v hladilnici.

Identifikacija napake v samem računalniškem čipu.

Oseba, ki drži vroč in hladen predmet.